Uvedba delilnikov v letu 2010 je bil zelo učinkovit ukrep zmanjševanja porabe energije. Omogočil je plačevanje stroškov za toploto glede na njeno porabo, kar lastnike motivira za varčevanje in uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije, saj s tem znižujejo svoje stroške. Že v prvem letu po uvedbi delilnikov so bile zaznane precejšnje spremembe pri ravnanju,   prihranki energije za ogrevanje so tako v posameznih primerih znašali tudi 30 % in več.

Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža v višini 40 % povprečne porabe na m² se onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov. Sočasno določitev minimalnega porabniškega deleža stanovalce spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju svojih stanovanj.

Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih povzroča vlago in plesni, ne omogoča več ustreznih bivalnih pogojev ter uničuje tudi konstrukcijo stavb. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah tudi pri zaprtih radiatorjih praviloma ne ohladijo pod določeno temperaturo (cca. 14 -17 °C).

Sistem centralnega ogrevanja praviloma ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine, kar so pokazale analize, ki temeljijo na podatkih velikega števila meritev. V primeru prekoračitev gre zato zelo verjetno za težave, ki so povezane z neuravnoteženim ogrevalnim sistemom, neustrezno določenimi korekturnimi faktorji, napakami v nastavitvah delilnikov oz. kombinacijo naštetih dejavnikov. Stanovanja, ki se nadpovprečno ogrevajo, ob tem ogrevajo tudi sosednja stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja. Gre za obrnjen proces kot pri pretiranem varčevanju.

Velika poraba toplote je lahko posledica upravičenih razlogov kot so bolezen, majhni otroci, starost,…, lahko pa je tudi posledica malomarnosti ali namernega pretiranega prezračevanja, ko gre za kršenje stanovanjskih in gradbenih predpisov.

Da, saj so odvisni od velikega števila podatkov vseh delov stavb, od katerih se mnogi iz meseca v mesec spreminjajo. Tudi če je poraba nekega stanovanja v dveh zaporednih mesecih ogrevalne sezone popolnoma enaka, se bo delež stroškov tega stanovanja med mesecema skoraj sigurno spremenil, saj se bo poraba stavbe med mesecema vsaj nekoliko spremenila.

Pravilnik se obvezno uporablja v večstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki imajo:

• štiri ali več posamezne dele (stanovanja, lokali,…) in
• skupen sistem ogrevanja in/ali skupen sistem priprave tople sanitarne

Če ima večstanovanjska stavba le skupen sistem ogrevanja, nima pa skupnega sistema za pripravo tople vode, se uporabljajo samo določbe za ogrevanje.

Če ima večstanovanjska stavba le skupen sistem za pripravo tople vode, nima pa skupnega sistema ogrevanja, se uporabljajo samo določbe, ki se nanašajo na toplo sanitarno vodo.

Pravilnik se ne uporablja:

• v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli (npr. manj kot štirimi stanovanji),
• v večstanovanjskih stavbah, ki imajo individualne naprave za ogrevanje (etažna centralna kurjava na plin v vsakem stanovanju, električne peči v vsakem stanovanju, ….), se ne uporablja za ogrevanje,
• v večstanovanjskih stavbah, kjer imajo individualne naprave za pripravo tople sanitarne vode (električni bojlerji v vsakem stanovanju, …), se ne uporablja za toplo sanitarno vodo,
• v večstanovanjskih stavbah, v katerih ima vsak posamezni del svojo toplotno podpostajo, v kateri se individualno pripravlja topla voda in

Če posamezna stanovanja niso priključena na skupni ogrevalni sistem in tako stanje ni posledica

kršenja gradbenih in stanovanjskih predpisov ter lastniki teh stanovanj po pogodbi o medsebojnih razmerjih do ogrevalnega sistema nimajo nobenih obveznosti (npr. v primerih, ko se je centralno ogrevanje v večstanovanjske hiše skladno s projektom vgradilo naknadno v samo nekatere enote), potem se Pravilnik uporablja le za preostala stanovanja, torej tista stanovanja, ki so priključena na skupni ogrevalni sistem.

Iz veljavnih gradbenih in stanovanjskih predpisov tudi ne izhaja in ni razvidno, da bi bilo dopustno, da bi se lastniki v večstanovanjski stavbi, kjer so načrtovane in vgrajene inštalacije za določen način

ogrevanja, lahko odločili, da se iz enotnega načina ogrevanja odklopijo in si sami (individualno) uredijo ogrevanje za svoje stanovanje.

Delilniki omogočajo določitev deležev stroškov toplote za posamezne dele stavbe, za ogrevanje in za pripravo tople vode. V skladu z Energetskim zakonom morajo lastniki posameznih delov vgraditi merilne naprave, ki omogočajo ugotavljanje dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe. Za te naprave je v Pravilniku uporabljen skupen izraz »delilniki« stroškov toplote. Na osnovi odčitkov z delilnikov se potem določijo porabniški deleži, ki so osnova za določitev deležev stroškov za toploto posameznih delov stavb.

Za delitev stroškov toplote za ogrevanje se kot delilniki uporabljajo merilniki toplote ali pa tudi

»delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih«. Za delitev stroškov toplote za pripravo tople vode se kot delilniki uporabljajo vodomeri za toplo vodo.

Pravilnik določa, da morajo lastniki vgraditi merilnike toplote. Za delitev stroškov za ogrevanje je v posamezne dele stavbe v osnovi potrebno vgraditi merilnike toplote. Za delitev stroškov za pripravo tople vode je v posamezne dele stavbe potrebno vgraditi vodomere tople vode. Merilniki toplote in tudi vodomeri tople vode morajo ustrezati meroslovnim predpisom, po katerih jih je treba overiti vsakih pet let.

Če toplota za ogrevanje vstopa v posamezni del stavbe na več mestih, se lahko uporabljajo tudi delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih. V tem primeru morajo biti vsi delilniki na radiatorjih v stavbi iste vrste in istega tipa. Delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih, morajo ustrezati predpisanemu standardu SIST EN 834 in jih ni treba overjati, njihova običajna življenjska doba pa je 10 let.

Po meroslovnih predpisih se lahko uporabljajo le overjeni merilniki toplote in vodomeri tople vode. Rok za overjanje teh merilnih naprav je vsakih pet let.

Delilnikov, ki so nameščeni na radiatorje, ni treba overjati, imajo pa omejeno življenjsko dobo ki jo predpiše proizvajalec in običajno traja 10 let.

Vgradnja delilnikov je obvezna in ni predmet izbire. Če delilniki niso overjeni ali jim je pretekla življenjska doba, se šteje, kot da niso vgrajeni, saj ne izpolnjujejo pogojev, ki jih zahteva Pravilnik.

Običajna življenjska doba delilnikov za namestitev na radiatorje je 10 let.

V primeru delilnikov na radiatorjih je zahteva po isti vrsti in tipu postavljena zato, ker odčitki delilnikov različnih tipov ali proizvajalcev niso primerljivi.

Za merilnike toplote in vodomere za toplo vodo zahteva ni potrebna. V primeru merilnikov toplote in vodomerov se lahko tudi le del teh odčitava daljinsko, drugi del pa ročno, saj vsi tipi merilnikov toplote merijo količino porabljene toplotne energije, vodomeri pa količino porabljene tople vode.

Tako, da omogoča namestitev na radiator in indikacijo porabe toplote. Delilnika, namenjenega za namestitev na radiatorje, ni mogoče namestiti na druga grelna telesa, kot so konvektorji ali talna gretja.

Običajno ne. Poraba toplote v skupnih delih stavbe je zajeta v delu stroškov za toploto za ogrevanje, ki se med posamezne dele stavbe deli po ključu ogrevane površine.

Ne glede na vrsto merilnih naprav (delilniki, ki se namestijo na radiatorje, vodomeri ali merilniki toplote), so vse uporabljajo v funkciji delilnikov stroškov toplote. Merilna naprave indicira porabo posameznega dela glede na vsoto vseh posameznih delov. Tudi v primeru, če so za posamezna stanovanja vgrajeni merilniki toplote, vsota tako izmerjene porabe toplote vseh posameznih delov zaradi vmesnih izgub ni enaka izmerjeni porabi toplote celotne stavbe.

Delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih, ne kažejo kilovatnih ur. Elektronski delilniki, ki se najpogosteje vgrajujejo, štejejo enote porabe. Pri tem sta dve možnosti:

– pri montaži se delilnik nastavi na nazivno toplotno moč radiatorja. V tem primeru delilnik šteje enote porabe, ki so sorazmerne količini toplote, ki jo odda radiator, 

– delilnik se ne nastavi, zato šteje enote porabe enako ne glede na velikost radiatorja, ki se upošteva računsko v postopku delitve stroškov.

Vgradnjo delilnikov morajo zagotoviti lastniki posameznih delov stavbe. Lastniki odločijo tudi o vrsti in tipu delilnikov.

Lastniki sprejmejo odločitev na zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine. Odločitev velja, če je bila sprejeta z večinskim lastniškim deležem. Za postopek odločanja lastnikov in določitev števila uporabnikov posameznega dela stavbe se uporabljajo predpisi, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih stavb.

Lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov, se določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine in pomnoži s faktorjem 3. Če lastnik posameznega dela stavbe ne vgradi merilnih naprav je tudi v prekršku, za katerega je predpisana globa 200 evrov.

Nabavo in vgradnjo delilnikov plačajo lastniki posameznih delov stavb.

Začetek in trajanje obračunskega obdobja določijo lastniki. Lastniki se lahko odločijo, da traja obračunsko obdobje eno leto, en mesec ali več mesecev.

Pri odločitvi o dolžini obračunskega obdobja je potrebno upoštevati, da krajše obračunsko obdobje praviloma pomeni večje stroške za odčitavanja delilnikov in delitev stroškov za toploto, vendar pa omogoča boljšo informiranost in hitrejše odkrivanje morebitnih napak.

Če lastniki ne odločijo o začetku in trajanju obračunskega obdobja, o tem odloči izvajalec obračuna, obračunsko obdobje pa traja en mesec.

Prednost mesečnega odčitavanja delilnikov in obračuna stroškov je predvsem v tem, da uporabniki stavbe plačujejo stroške za toploto sproti. Zato poračun teh stroškov ni potreben. Poleg tega so sproti obveščeni o porabi energije.

Izvajalec delitve odčitava delilnike in deli stroške. Izvajalec delitve določa parametre delitve ter odstotke stroškov, ki pripadajo posameznim delom stavbe.

Za izvajanje svoje naloge mora imeti izvajalec delitve ustrezno programsko in strojno opremo ter z lastniki oziroma z upravnikom sklenjeno pogodbo. Če izpolnjuje pogoje, je lahko izvajalec delitve tudi upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljavec skupne kurilne naprave.

Obračun stroškov izvaja pravna ali fizična oseba na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe. Izvajalec obračuna je lahko upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljavec skupne kotlovnice.

V večstanovanjskih stavbah, ki morajo imeti v skladu z določbami Stanovanjskega zakona upravnika, je izvajalec obračuna stroškov v večini primerov upravnik.

Ne, neposredne delitve po odčitkih delilnikov Pravilnik ne omogoča. Pravilnik pa omogoča, da s 100 % soglasjem lastniki odločijo tudi o npr. 100 % obračunu po porabniških deležih in nič po ogrevani površini. Porabniški deleži se res določijo na osnovi odčitkov delilnikov, vendar je v postopku njihove določitve treba upoštevati še druge določbe Pravilnika, to je uporabo korekturnih faktorjev, spodnjo in zgornjo omejitev porabniških deležev, itd..

Pri delitvi stroškov za toploto za ogrevanje se lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov po lastni krivdi, določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine, ki se pomnoži s faktorjem 3. Na enak način se porabniški delež določi tudi v primerih, če lastnik:

– ni zagotovil vgradnje delilnikov,

– ni zagotovil pravilne vgradnje delilnikov,

– ni zagotovil vgradnje delilnikov ustreznega tipa,

– ne zagotovi odčitavanja delilnikov zaradi onemogočenega vstopa v posamezni del stavbe,

– ne zagotovi overitve merilnika toplotne energije ali vodomera tople vode,

– namerno poškoduje ali odstrani delilnike,

– ne javi poškodbe delilnikov,

– ne zagotovi popravila ali zamenjave delilnikov,

– ravna v nasprotju z 8. členom tega pravilnika ali

– izvede nedovoljen poseg v skupni sistem za ogrevanje (npr. vgradnja dodatnega grelnega telesa, vgradnja naprave za gretje sanitarne tople vode s toploto iz ogrevalnega sistema).

Opozoriti velja tudi na to, da bi v primeru, ko je lastnik v svojem posameznem delu oziroma stanovanju posegel v sistem skupnega ogrevanja, lahko šlo tudi za kršitev 15. člena Stanovanjskega zakona.